Tajvansko obrambno ministrstvo je v soboto, 2. februarja, sporočilo, da so v zadnjih 24 urah v bližini otoka zaznali šest ladij kitajske mornarice, eno javno plovilo ter dva kitajska balona. Balona sta bila opažena v petek zvečer; prvi približno 93 navtičnih milj severozahodno od mesta Keelung, drugi pa 92 navtičnih milj jugozahodno od mesta Taichung. Kitajska plovila so se gibala v morju okoli Tajvanske ožine, kar predstavlja nadaljevanje pritiska Pekinga na otok. Tajvanske oborožene sile so na dejavnosti odgovorile z aktivacijo svojih sistemov. Za spremljanje in odzivanje na gibanje kitajskih sil so uporabili lastna letala, ladje ter obalne raketne sisteme. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, ko Kitajska redno izvaja vojaške manevre v okolici otoka, ki ga obravnava kot del svojega ozemlja. Tajvanska stran je poudarila, da razmere pozorno spremlja in da so njihove enote pripravljene na ustrezno ukrepanje v primeru dodatnih provokacij.

Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike je v novem poročilu opozorilo na hitro širjenje in modernizacijo kitajskega raketnega arzenala, ki vključuje tudi medcelinske balistične rakete z dosegom do celinskega dela ZDA. Objavljeni zemljevidi razkrivajo, da kitajske sile krepijo svojo sposobnost za napade na cilje v celotni indo-pacifiški regiji, kar neposredno ogroža ameriška vojaška oporišča in zaveznike v regiji, vključno s Tajvanom. Pentagon posebej izpostavlja razvoj novih protiladijskih raket, ki bi lahko v primeru regionalnega konflikta ciljale na ameriške mornariške flote. Kitajska mornarica je v sklopu teh prizadevanj izvedla teste novih raket, ki so namenjene uničevanju velikih bojnih ladij, kar povečuje tveganje za izbruh širšega konflikta. Ameriški obrambni analitiki poudarjajo, da gre za načrtno vzpostavljanje premoči, s katero želi Peking odvrniti morebitno posredovanje ZDA v bližini kitajskih obal. Poročilo dodatno stopnjuje strahove pred stopnjevanjem napetosti, ki bi lahko vodile v globalni spopad, saj kitajske zmogljivosti zdaj presegajo zgolj obrambne potrebe države in prehajajo v fazo ofenzivne pripravljenosti na dolge razdalje.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v petek na Floridi izjavil, da ga nedavne kitajske vojaške vaje s pravo municijo v okolici Tajvana ne skrbijo. Trump je poudaril, da mu kitajski predsednik Xi Jinping v njunih pogovorih ni nikoli omenil načrtov za invazijo na otok, zato ne verjame, da bi Peking dejansko sprožil vojaški napad. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko je kitajska mornarica napovedala nov krog manevrov, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom, kar Tajvan in mednarodna skupnost pogosto razumeta kot neposredno grožnjo. Trumpov optimističen pogled na odnose s Pekingom temelji na osebnih diplomacijah in nedavnih napovedih o tesnejšem sodelovanju. Kljub temu da Kitajska stopnjuje vojaški pritisk na regijo, bodoči ameriški predsednik meni, da so opozorila o vojni pretirana. Njegova stališča so tesno povezana z napovedanim obiskom v Pekingu, kjer bosta voditelja razpravljala o ključnih vprašanjih, vključno s trgovino in varnostno politiko, kar nakazuje na poskus stabilizacije odnosov med velesilama prek neposrednega dialoga namesto vojaškega zaostrovanja.

Vojaški uradniki ZDA in Kitajske so med 18. in 20. novembrom na Havajih opravili pogovore o pomorski varnosti. Pogovori, ki so potekali v okviru MMCA 2025, so bili ocenjeni kot konstruktivni in odkriti, namenjeni pa so bili obnovitvi vojaških komunikacij. Obe strani sta razpravljali o pomorskih in zračnih varnostnih vprašanjih, pregledali incidente, ki vključujejo pomorska in zračna srečanja, ter izrazili stališča glede varnosti plovbe.

Kitajska mornarica je sporočila, da je njena najnovejša letalonosilka Fujian med plovbo v Južnokitajsko morje prečkala Tajvansko ožino. Kitajska zatrjuje, da je šlo za rutinsko plovbo v sklopu gradnje letalonosilke, medtem ko Tajvan pozorno spremlja situacijo.

Kitajska je poslala svojo najnovejšo in najnaprednejšo letalonosilko Fujian skozi Tajvansko ožino v Južno kitajsko morje. Japonske sile so jo opazile v Vzhodnem kitajskem morju med preizkušnjami.

Kitajska je s pomočjo vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne demonstrirala svojo vojaško moč in ambicije. Med parado v Pekingu sta se predsednika Xi Jinping in Vladimir Putin pogovarjala tudi o podaljšanju življenja s presaditvijo organov. Parada je poudarila enotnost Kitajske, Rusije in Severne Koreje v nasprotovanju Zahodu. Razkrilo se je tudi, da sta se Trump in Xi pogovarjala o "neumrljivosti".

Med zasledovanjem filipinske patruljne ladje v Južnem kitajskem morju sta se trčili ladja kitajske mornarice in ladja kitajske obalne straže. Incident je povečal napetosti med Pekingom in Manilo.

Po poročanju BBC-ja je kitajska vojaška ladja med zasledovanjem filipinske ladje trčila v lastno ladjo obalne straže v Južnem kitajskem morju, v bližini spornega grebena Scarborough. Manila in Peking se medsebojno obtožujeta za incident, ki bi lahko imel resne posledice.